Ljudje smo – četudi nekateri radi trdijo nasprotno – družabna bitja. Za duševno stabilnost smo vsaj do neke mere odvisni od socialnih interakcij. Vendar pa je v času krize ogroženo veliko več kot le naša duševna trdnost. Zanašamo se na spretnosti, zaloge in izkušnje drug drugega.
Naslov dela je metafora za našo kolektivno odgovornost do skrbi za sočloveka in okolje. Izpostavlja pomen skupnosti in njen vpliv na naše možnosti preživetja.
Kot družba se moramo naučiti sodelovati in si deliti vire, da povečamo možnosti ugodnega izida. Alternativa je mračna: če ni nikogar, ki bi nahranil mačko, medtem ko te ni, bo prišla lakota – in mačka bo izstradala.
Naša skrb za druge deluje kot iskrena, antikapitalistična oblika skupnostne valute – opomnik, da naša medsebojna povezanost ni le stvar družbene kohezije, temveč tudi vprašanje preživetja.
Kdo bo hranil mačko, medtem ko naju ni?
triptih, olje na kartonu, 100 x 71 cm vsak, 2023
24. 3. – 28. 4. 2023
Tam-Tam Ulična galerija, Ljubljana, Slovenija
reprodukcija – digitalni tisk