Za dva latvijska nacionalna zaklada – krompir in ženske

Če se osredotočimo na »kulturo« v agrikulturi, govorimo o skrbi in negovanju, vendar nas globalizacija in naraščajoče povpraševanje silita, da se širimo v naravna okolja. V učinkovitost usmerjeno kmetijstvo zmanjšuje prisotnost avtohtonih sort na zemlji, za katero skrbimo – rastlin, ki so postale del naše kulture in identitete.

Latvija je zgodovinsko gledano narod predanih uživalcev krompirja. Leta 2018 se je s 113 kg krompirja na prebivalca uvrstila na tretje mesto v Evropi (FAO). Posledično so vzgojili številne domače sorte krompirja, pogosto poimenovane po ženskah, ki so bile pomembne za njihove pridelovalce – njihovih materah, ženah ali hčerkah. Agate Lielpētere tako trdi, da so krompir in ženske latvijsko narodno bogastvo.

Sitotiski in skulpture Agate Lielpētere so portreti žensk in sort krompirja, ki nosijo njihova imena. Dela gledalcu omogočajo, da hkrati pogleda v oči ženskam in krompirju. Poleg »latvijk« je umetnica vključila nekoč priljubljeno slovensko sorto igor, ki jo je virus Y skoraj iztrebil. V prizadevanju, da bi ga ohranila v našem kolektivnem spominu – in v upanju, da bo vzniknila sveža ljubezen – ga predstavi latvijskim sortam, kot so magdelēna, zīle in laimdota.

 
Za svoje skulpture uporablja kamne, ki jih je našla predvsem na krompirjevih poljih, s čimer poudarja njihovo povezanost z naravnim svetom. »Kamen je gmota trde, zgoščene rudnine, ki je nastajala v daljšem časovnem obdobju. Nekako se mi zdi, da je to primerna prispodoba za Latvijke,« razmišlja umetnica. S kančkom ironije tudi ugotavlja, da še danes nobena latvijska sorta krompirja ne nosi njenega imena.

‎

Posebna zahvala Priekuļi Field Plant Breeding Institute