Za dva latvijska nacionalna zaklada – krompir in ženske

Latvija je zgodovinsko gledano narod predanih uživalcev krompirja. Leta 2018 se je s 113 kg krompirja na prebivalca uvrstila na tretje mesto v Evropi (FAO). Posledično so vzgojili številne domače sorte krompirja, pogosto poimenovane po ženskah, ki so bile pomembne za njihove pridelovalce – njihovih materah, ženah ali hčerkah. Umetnica tako trdi, da so krompir in ženske latvijsko narodno bogastvo.

‎

Sitotiski in skulpture so portreti žensk in sort krompirja, ki nosijo njihova imena. Dela gledalcu omogočajo, da hkrati pogleda v oči ženskam in krompirju. Poleg »latvijk« je umetnica vključila nekoč priljubljeno slovensko sorto igor, ki jo je virus Y skoraj iztrebil. V prizadevanju, da bi ga ohranila v našem kolektivnem spominu – in v upanju, da bo vzniknila sveža ljubezen – ga predstavi latvijskim sortam, kot so magdelēna, zīle in laimdota.

Za svoje skulpture uporablja kamne, ki jih je našla predvsem na krompirjevih poljih, s čimer poudarja njihovo povezanost z naravnim svetom. »Kamen je gmota trde, zgoščene rudnine, ki je nastajala v daljšem časovnem obdobju. Nekako se mi zdi, da je to primerna prispodoba za Latvijke,« razmišlja umetnica. S kančkom ironije tudi ugotavlja, da še danes nobena latvijska sorta krompirja ne nosi njenega imena.

‎

Posebna zahvala Priekuļi Field Plant Breeding Institute