Pokrajina za električnim pastirjem ni naša; pripada kravi. Toda krava pripada kmetu in verjetno tudi pašnik. Kmet prodaja mleko mlekarni, ta pa ga prodaja supermarketu. Če mleka ne bomo kupovali, bo pašnik morda nazadnje pripadel banki. Mi pripadamo supermarketu in banki, čeprav bi radi verjeli, da je ravno obratno. Ne razumem več, ali električni pastir mene zadržuje zunaj pašnika, kravo znotraj njega ali pa je morda celo obratno.
Tako kot nam ograja v muzeju preprečuje, da bi se preveč približali sliki, nam električni pastir preprečuje, da bi se preveč približali pokrajini. V labirintu ograj je včasih težko razločiti, ali smo mi tisti, ki vstopamo na tuje, ali pa je to krava. Ni več povsem jasno, komu pripada pokrajina.
Olje na platnu, 80 x 120 cm, 2026;
Olje na platnu, 30 x 40 cm, 2026;
Filc, zemlja in vegetacija, steklena vlakna, plastika, bombaž in poliester, ≈ 130 x 350 cm; 2026.
Peta Umetniška kolonija na Trebniku, Slovenske Konjice, Slovenija
2. – 31. oktober 2026,
Žička kartuzija, Loče, Slovenija
Fotografije: Osebni arhiv; Matej Nareks
Medijske objave:
“Peta Umetniška kolonija na Trebniku: Ko kartuzija postane galerija”, Večer, 6.10.2026;
“Umetniška kolonija na Trebniku”, Televizija Maribor, 1.10.2026;
“Ko so kotički na Konjiškem svojevrsten slikarski atelje”, svet24, 2.10.2026;
“Ko so kotički na Konjiškem svojevrsten slikarski atelje”, Novi Tednik, 2.10.2026.
Na voljo – info@agatelielpetere.com