Modrice so, skupaj s krvavitvami, eden glavnih simptomov von Willebrandove bolezni. Za bolnike predstavljajo velik vir stiske zaradi družbenih implikacij in stigme, ki spremljajo njihov pojav, kar negativno vpliva na samozavest posameznika. Javnost pogosto povezuje modrice z nerodnostjo ali nasiljem, kar pri bolnikih vzbuja občutke sramu in nelagodja.
Projekt »Kako se je pa to zgodilo?« želi ozaveščati o tem, da modrice niso vedno posledica nasilja, ter spodbuja ljudi, naj se vzdržijo sklepov o tem, »kako se je to zgodilo«. Preden vprašamo nekoga o njegovih modricah, bi se morali najprej vprašati o svojih lastnih domnevah.
Čeprav modrica pri bolniku z von Willebrandovo boleznijo traja dlje kot pri zdravem posamezniku, je še vedno le začasna. A kljub temu ustvari vseživljenjsko izkušnjo številnih trenutkov zadrege. Povečana ozaveščenost o bolezni bi lahko spodbudila več empatije in razumevanja v širši javnosti.
Da bi naslovila to težavo, je umetnica ustvarila serijo začasnih tatujev – realističnih modric, ki jih lahko ljudje nosijo v podporo bolnikom s to boleznijo. Da bi dodatno ločila modrice pri bolnikih z von Willebrandovo boleznijo od nasilja ali nerodnosti, so modrice oblikovane v nenaravne oblike – delfin, srce, metulj, zvezda in cvetlica. Tako se odpre pogovor, ki nepoznavanje spremeni v sočutje.
Serija 6 začasnih tatujev/modric, 2023;
Serija 6 fotografij, 420 x 594 mm, 2023
Delo naročeno s strani Evropskega konzorcija za hemofilijo (EHC) ob 1. evropskem dnevu ozaveščanja o von Willebrandovi bolezni 2023
Navezava na projekt: Bruised and Confused (Do poroke se bo vse zacelilo)